novice SPTM številka 7, marec 2015

Minimize
prva tabela

Slovensko orodje trajnostne mobilnosti se širi na območje Alp

Slovenska platforma za trajnostno mobilnost (SPTM), ki ponuja informacije o dogodkih, aktivnostih in izobraževanjih na področju trajnostne mobilnosti in celostnih prometnih strategij (CPS), je postala temelj za zagon Referenčne točke za trajnostno mobilnost za področje Alp.

SPTM od leta 2012 deluje pod okriljem evropskega projekta PUMAS, ki se ukvarja s testiranjem metodologije CPS v različnih okoljih, vključenih v program Območje Alp. V projektu s pilotnimi območji sodelujejo mesta Lyon (Francija), Benetke (Italija), München (Nemčija), Dunaj (Avstrija) in Nova Gorica (slovenski predstavnik). Na podlagi njihovih dobrih izkušenj bo SPTM v naslednjih mesecih nadgrajena z gradivi, ki so jih na tem področju razvila omenjena mesta. Nadgradnjo SPTM bo na posvetu ob napovedi Evropskega tedna mobilnosti 2. aprila 2015 v svojem govoru naznanil Minister za infrastrukturo Peter Gašperšič.

številka 7

marec 2015

 

Priprave na Evropski teden mobilnosti 2015 v polnem teku

Bremen nagrajen za svojo celostno prometno strategijo

Kolesarske smernice Občine Ljutomer

Evropski teden mobilnosti (ETM) bo letos že štirinajstič zapored povezal na tisoče evropskih mest v spodbujanju človeku prijaznejših načinov mobilnosti. Slovenija je v pobudi ETM aktivna od leta 2002, število sodelujočih občin pa vsako leto narašča.

Vseslovenska kampanja ETM 2015 bo promovirala kolesarjenje na delo. Gre za nadaljevanje uspešne kampanje V troje, ki je letos dobila nov zagon s sodelovanjem v evropskem projektu Bike2work. V njem 12 partnerjev pod vodstvom Evropske kolesarske zveze nadgrajuje obstoječe ali uvaja nove pristope pri promociji kolesarjenja na delo.

V okviru priprav na ETM 2015 bo Ministrstvo za infrastrukturo 2. aprila 2015 v Ljubljani organiziralo strokovni posvet »Trajnostna mobilnost v slovenskih občinah in regijah«, ki ga bosta odprla župan Mestne občine Ljubljana Zoran Janković in minister za infrastrukturo Peter Gašperšič. Posvet je namenjen lokalnim koordinatorjem in izvajalcem ETM ter ostalim deležnikom, ki delujejo na področju trajnostne mobilnosti.

ETM 2014 je bil doslej najuspešnejši v Sloveniji. Sodelovalo je rekordnih 39 občin, med njimi prvič vse slovenske mestne občine. RRA Koroške je uspela k sodelovanju v pobudi pritegniti večino občin v regiji, Ljubljana je že drugič postala prejemnica evropske nagrade za najboljšo izvedbo ETM, v Sloveniji pa je priznanje ministrstva za najaktivnejšo občino v okviru ETM 2014 prejela Mestna občina Velenje (med ožje uvrščenimi sta bili še občini Bled in Novo mesto). Na državni ravni je zaživela medresorska delovna skupina za koordinacijo ETM.

Letos bo po pričakovanjih sodelovalo še večje število občin, saj postaja trajnostna mobilnost na lokalni ravni vse aktualnejša tema. Ker izkušnje preteklih let kažejo, da manjše občine pogosto ne morejo organizirati ambicioznejšega programa ETM, bo na posvetu preverjena možnost za aktivnejšo podporo RRA-jev. Med ambicijami za letos je tudi boljša vključitev drugih državnih sektorjev, organiziranih v medresorski skupini.

Evropska komisija vse bolj prepoznava pomen celostnih prometnih strategij (CPS) za promet v mestih. Zato vsako leto podeljuje nagrado, s katero promovira in nagrajuje mesta, ki dosegajo najboljše rezultate na področju celostnega prometnega načrtovanja. Nagrada se vsako leto osredotoči na eno tematiko, torkat je bil poudarek na spremljanju in vrednotenju CPS.

Letošnji zmagovalec je nemški Bremen, ki je žirijo prepričal z odličnim in zgodnjim načrtovanjem orodij za spremljanje in vrednotenje ter komunikacijo rezultatov z različnimi javnostmi doma in v tujini. Bremen izstopa tudi po učenju iz lastnih izkušenj, s čimer poskuša okrepiti uspešne ukrepe in se izogniti napakam v stalnem procesu prometnega načrtovanja.

Med ožje finaliste sta se uvrstila tudi belgijski Gent in nemški Dresden. Gent razpolaga z odlično banko podatkov o mobilnosti v mestu, ki je osnova za njihovo odmevno CPS. Dresden ima manj izkušenj, vendar je njegovo spremljanje in vrednotenje CPS sistematično, celovito in sloni na najboljših praksah. Žirija je izpostavila še dosežke grškega Soluna, ki kljub zahtevnim okoliščinam dela odločne korake v smeri učinkovite CPS. Več.

Spremljanje in vrednotenje tako priprave kot izvajanja CPS sta ključna za učinkovitost strategij. Omogočata spremljanje učinkovitosti strategije pri doseganju zastavljenih ciljev, pa tudi učenje na izkušnjah in razumevanje učinkovitosti ukrepov v posameznih razmerah, kar prispeva k njihovi uspešnejši vpeljavi drugje in v prihodnje. Primerjava uspešnosti posameznih pristopov v CPS med mesti in državami olajša drugim mestom izbor ukrepov in pokaže na možna področja izboljšav.

Po letu 2012, ko se je med tri najboljše CPS uvrstil Ljutomer, ima letošnja nagrada vnovič slovenski priokus. 22. marca jo je namreč na slovesnosti v Bruslju podelila evropska komisarka za promet Violeta Bulc, v tričlanski žiriji za izbor nagrajenca pa je sodeloval Aljaž Plevnik z Urbanističnega inštituta RS.

Občina Ljutomer je v svoji nagrajeni prometni strategiji kot enega od ukrepov za izboljšanje razmer za kolesarjenje predvidela pripravo občinskih smernic za gradnjo kolesarske infrastrukture. Z njimi želi opredeliti bodoči razvoj kolesarske infrastrukture in s sodobnimi projektantskimi rešitvami dvigniti njeno raven. Dokument je zasnovan na osnovi državnih smernic (povezava), upošteva sodobne trende v kolesarsko razvitejših državah in dodaja rešitve, prilagojene za Ljutomer.

Zasnova omrežja vzpostavlja hierarhijo kolesarskih povezav v občini, ki jih deli na glavne in sekundarne. Vse kolesarske povezave višjih ravni, ki prečkajo občino, spadajo med glavne. Tiste, ki se na njih priključujejo, jih povezujejo ali jih kako drugače dopolnjujejo, pa so sekundarne povezave, za katere veljajo nižji standardi kakovosti. Enostavna delitev povezav je namenjena predvsem opredelitvi in čimprejšnji vzpostavitvi hrbtenice kolesarskega omrežja v občini. Obenem poenostavlja načrtovanje in izboljšuje uporabnost omrežja tako za vsakodnevne kot tudi za rekreativne kolesarje. Smernice vključujejo tudi zagotavljanje dobrih pogojev za varno parkiranje koles na vseh ključnih točkah v občini. Projektantom nove kolesarske infrastrukture v Ljutomeru je namenjen tehnični del smernic, kjer so v obliki tehničnih listov podrobno predstavljeni vsi ključni elementi nove infrastrukture, ki bodo zagotavljali varnost, udobje in kakovost izvedbe.

Občina je s kolesarskimi smernicami pridobila na enem mestu zbrane ter v enostavni in sistematični obliki predstavljene usmeritve za načrtovanje in gradnjo kolesarske infrastrukture. Z njimi bo lahko v bodoče postavljala jasne usmeritve in zahteve projektantom za zagotavljanje kakovostne kolesarske infrastrukture.

Za celovit razvoj kolesarjenja je sicer potrebno bistveno več kot le zagotoviti primerno infrastrukturo. Metoda za celovito vrednotenje kolesarske politike v mestih in občinah BYPAD ponuja nabor elementov, ki morajo biti primerno razviti za kakovostno načrtovanje in zagotavljanje možnosti za kolesarjenje (BYPAD, 2008).

Nujni elementi aktivne kolesarske politike so še zbiranje informacij o potrebah in zadovoljstvu uporabnikov, zagotavljanje primerne obravnave kolesarjenja na občinskem svetu in v občinski upravi, priprava ključnih občinskih dokumentov za razvoj kolesarjenja, zagotavljanje kadrov in njihovega znanja, izobraževanje projektantov, zagotavljanje sredstev v proračunu, gradnja kolesarskega omrežja in odpravljanje nevarnih točk, sodelovanje s šolami in vrtci, promocija, partnerstva s ključnimi deležniki, spremljanje učinkov in komuniciranje z javnostjo o dosežkih.
 

Vas zanima osebno mobilnostno svetovanje?

Projekt PTP-Cycle uporablja metodo, ki pristopa k prebivalcem z nasveti in informacijami na individualni ravni – z osebnim mobilnostnim svetovanjem. Predvidena so sredstva in aktivnosti tudi za mesta, ki niso partnerji v projektu. Informacije o možnostih za sodelovanje najdete tukaj.


Novice projekta CH4LLENGE

Zadnje novosti o aktivnostih projekta CH4LLENGE, ki nagovarja štiri ključne izzive priprave in izvajanja CPS, najdete tukaj.

Copyright © 2015 Slovenska platforma za trajnostno mobilnost, Urbanistični inštitut RS in projekt PUMAS, vse pravice pridržane.
Naslov pošiljatelja novic: Urbanistični inštitut RS, Trnovski pristan 2, 1000 Ljubljana
 

Novice vam pošiljamo na naslov, ki ste ga navedli ob prijavi. Odjava

Copyright 2010 by UIRS Privacy StatementTerms Of Use