Osredotočenost na avtomobile

 
   

V Sloveniji nimamo prakse in izkušenj s strateškim načrtovanjem prometa. Strateški državni in lokalni dokumenti (prostorski, okoljski in razvojni) so si sicer enotni v nameri doseganja trajnostnega prometa, vendar se to vodilo na hierarhično nižji ravni dokumentov in ukrepov praviloma izgubi. Brez strateških okvirov in celovite vizije na vseh ravneh načrtovanja prometa ni mehanizmov za določanje prednostnih nalog, za ustrezno razporeditev sredstev in za celovito presojo prispevka določenega prometnega ukrepa k doseganju zastavljenih ciljev.

Glavnino strateških prometnih odločitev v Sloveniji oblikujemo znotraj prostorskih aktov. Ti se osredotočajo predvsem na prometno infrastrukturo. Prometnega sistema ter njegovega upravljanja ne obravnavajo celostno, v prostorskih aktih pa so odsotne tudi strategije za posamezne elemente prometnega sistema, kot so javni potniški promet, kolesarjenje, pešačenje, parkiranje itd. Tako kot so posamezni deli prometnega sistema obravnavani razpršeno, so razpršena tudi finančna sredstva, ki so večinoma namenjena gradnji infrastrukture za cestni motorni promet, čeprav ta v trajnostni hierarhiji prevoznih načinov nima vodilne vloge.

Za ukrepe se odločamo brez celovite presoje. Usmerjeni smo v povečevanje zmogljivosti cestne infrastrukture, zaradi česar se motorizirani promet dodatno povečuje, kakovost bivanja niža, velika poraba proračunskih sredstev pa stanja pri tem bistveno ne izboljša: ljudje potujejo dlje, porabijo več denarja za mobilnost in izgubijo več časa v zastojih.

Sam postopek sprejemanja odločitev pogosto ni transparenten, na nekaterih področjih pa je opazno pomanjkanje usposobljenega kadra.

 
Aktualno Minimize
Copyright 2010 by UIRS Privacy StatementTerms Of Use