Prometni sistemi, od infrastrukture do delovanja vozil, imajo različne vplive na okolje – od hrupa, emisij onesnaževal zraka do podnebnih sprememb.

VRSTE VPLIVOV

Z rastjo mobilnosti potnikov in tovora se je povečala vloga prometa kot vira emisij onesnaževal. Skupne emisije so na splošno odvisne od emisijskega faktorja posameznega načina prevoza in od ravni dejavnosti, kar pomeni različne vplive na okolje. Ti vplivi spadajo v tri kategorije:

Neposredni vplivi. Neposredne posledice prometnih dejavnosti na okolje, pri katerih je razmerje med vzroki in posledicami na splošno jasno in dobro razumljivo. Znano je na primer, da imajo emisije hrupa in ogljikovega monoksida neposredne škodljive učinke.

Posredni vplivi. Sekundarni (ali terciarni) učinki prometnih dejavnosti na okoljske sisteme. Pogosto imajo večje posledice kot neposredni vplivi, vendar so odnosi med njimi pogosto napačno razumljeni in jih je težje vzpostaviti. Delci, ki so večinoma posledica nepopolnega zgorevanja v motorju z notranjim izgorevanjem, so na primer posredno povezani s težavami dihal in srca ter ožilja, saj poleg drugih dejavnikov prispevajo k takšnim boleznim.

Kumulativni učinki. Aditivne, multiplikativne ali sinergijske posledice prometnih dejavnosti. Upoštevajo različne učinke neposrednih in posrednih vplivov na ekosistem, ki so pogosto nepredvidljivi. Podnebne spremembe z zapletenimi vzroki in posledicami so kumulativni učinek več naravnih in antropogenih dejavnikov, pri katerih ima promet pomembno vlogo. Delež prometa v svetovnih emisijah CO2 se povečuje. 22 % svetovnih emisij CO2 se pripisuje prometnemu sektorju, v razvitih gospodarstvih, kot so Združene države Amerike, pa je ta delež približno 25 %.

Kompleksnost vplivov je povzročila veliko polemik na področju okoljske politike, vloge prometa in strategij za ublažitev posledic. To je še bolj zapleteno, ker se prednostne naloge med okoljskimi in gospodarskimi vidiki sčasoma spreminjajo, kar lahko vpliva na javno politiko. Prometni sektor je pogosto subvencioniran, zlasti z gradnjo in vzdrževanjem cestne infrastrukture, ki je praviloma brezplačna. Včasih so lahko javni interesi glede načinov prevoza, terminalov in infrastrukture v nasprotju z okoljskimi vprašanji. Če sta lastnik in regulator ista (različni veji oblasti), obstaja tveganje, da se predpisi ne bodo učinkovito upoštevali. Celotnih stroškov, ki nastanejo pri prevoznih dejavnostih, zlasti okoljske škode, uporabniki običajno ne prevzamejo v celoti. Neupoštevanje dejanskih stroškov prevoza bi lahko pojasnilo več okoljskih problemov. Vendar pa gre za zapleteno hierarhijo stroškov, ki segajo od notranjih (večinoma poslovanje), skladnosti (upoštevanje predpisov), nepredvidenih (tveganje dogodka, kot je razlitje) do zunanjih (ki jih prevzame družba). Na primer, zunanji stroški v povprečju predstavljajo več kot 30% ocenjenih stroškov lastništva in obratovanja avtomobila. Če okoljski stroški niso vključeni v to oceno, družba posledično subvencionira uporabo avtomobila, stroški pa se kopičijo kot onesnaževanje okolja. To je treba ustrezno upoštevati, saj število vozil, zlasti avtomobilov, nenehno narašča.

UČINKI PROMETA NA OKOLJE
Mobilnost, zlasti motorizirani promet, zagotovo povzroča neželene stranske učinke. To vključuje zlasti onesnaževanje okolja zaradi emisij onesnaževal, toplogrednih plinov in hrupa.

Lokalni javni prevoz
V zadnjih desetletjih se je lokalni javni potniški promet razvil v privlačno, sodobno in priljubljeno prevozno sredstvo. Na zelo obremenjenih mestnih območjih je postal pomemben sestavni del storitev mobilnosti, ki so bistvene za delovanje prometnih sistemov. Na podeželju je pogosto resnično privlačna in okolju prijazna alternativa zasebnemu motornemu prometu.

Zračni prevoz
Letalski promet je sektor z največjo dinamiko rasti. Ta razvoj je odraz gospodarske in družbene globalizacije. Poleg tega je ta globalizacija mogoča le z zračnim prometom. Vendar ima rast tudi svoje slabe strani: čeprav je bilo v preteklosti mogoče znatno zmanjšati hrup, emisije onesnaževal in emisije CO2 na let, so zaradi dinamičnega povečevanja prometa še vedno izzivi za prihodnost. Da bi se spopadli s temi izzivi, je treba letališča učinkovito načrtovati, izboljšati njihovo povezljivost na kopnem in optimizirati letalske operacije, pri čemer je treba upoštevati rešitve za intermodalni prevoz (uporaba dveh ali več načinov ali prevoznikov za prevoz blaga oz. tovora od pošiljatelja do prejemnika). Ta vprašanja so že vrsto let v središču naše svetovalne prakse.

Cestni promet
Problemi v cestnem prometu so različni: nekateri zadevajo samo tovorni promet, drugi potniški promet, pogosto pa sta oba segmenta vključena samo zaradi zmogljivosti. Tudi prostorska raven obravnave je zelo raznolika: ukvarjamo se tako z vprašanji prometa na dolge razdalje, na primer za nemško avtocestno omrežje, kot tudi s študijami na mestnih območjih ali celo za posamezne poti ali objekte.

Železniški promet
Železniški promet je namenjen javnemu prevozu in zato vključuje ozko opredeljeno skupino zainteresiranih strani: prevozna podjetja, infrastrukturna podjetja, organi javnega prevoza in javni sektor morajo delovati usklajeno, da bi storitev čim bolje prilagodili povpraševanju. Poglobljeno poznavanje prometnih potreb je nujno za uskladitev pogostosti storitev, voznih redov, potovalnih časov in povezav ter za ustrezen dolgoročni razvoj infrastrukture.

Potniški promet
Mobilnost ni le izraz in posledica sodobne družbe in gospodarstva, temveč tudi njun predpogoj. Vendar mobilnost porablja tudi vire, ki jih je treba ohraniti. Na tem konfliktnem območju deluje odgovorno načrtovanje prometa, naloga pa je razviti ustrezne rešitve.

SPLOŠNI PREVOZ
Vsak nemški državljan z različnimi prevoznimi sredstvi v povprečju prepotuje      15.000 kilometrov na leto, na osebo pa se prepelje 8.000 tonskih kilometrov blaga. Da bi se lahko učinkovito, čim manj moteno in okolju prijazno spopadli s tem velikim in naraščajočim povpraševanjem, je treba prometno infrastrukturo in prometne storitve načrtovati daljnovidno. Da bi to dosegli, moramo imeti celovito znanje o prometnih razmerah, prometnem vedenju in tokovih povpraševanja.

Za kaj pravzaprav gre?
Načrtovanje prometnih sistemov je že dolgo usmerjeno v zmanjševanje škodljivih vplivov na okolje. Medtem pa je zmanjšanje in preprečevanje onesnaževanja postalo samostojen cilj politike in načrtovanja.

Prevoz na področju konflikta med željo in resničnostjo
Zmanjšanje negativnih vplivov prometa na okolje ali izogibanje tem vplivom ima svojo ceno: opuščanje ustaljenih navad, odpovedovanje večji gospodarski učinkovitosti ali prehod na nove, dražje tehnologije. Menimo, da se družba ne more izogniti odločitvi, kakšno ceno je pripravljena plačati – za okolje na eni strani in za gospodarstvo na drugi.

UČINKI ONESNAŽENEGA ZRAKA NA ZDRAVJE, POVEZANEGA S PROMETOM
Učinki onesnaženosti zraka, povezanega s prometom na zdravje so postali ena od glavnih skrbi v zvezi s prometom. V naslednjih nekaj desetletjih bo cestni promet še naprej pomembno prispeval k onesnaženosti zraka v mestih po skoraj vsem svetu. Po ocenah naj bi bilo na tisoče smrti na leto v teh mestih, zaradi onesnaženosti zraka. Velik del teh smrtnih primerov in vrsto drugih škodljivih učinkov na zdravje je mogoče pripisati onesnaženosti zraka, ki je povezan s prometom.

Dokazi iz epidemioloških in toksikoloških študij kažejo, da onesnaženost zraka, povezana s prometom, vpliva na številne zdravstvene posledice. Takšno onesnaženje prispeva k večjemu tveganju za smrt, zlasti zaradi srčno-pljučnih vzrokov, ter povečuje tveganje za alergijske simptome in bolezni dihal. Laboratorijske študije kažejo, da onesnaženost zraka, povezana s prometom, povečuje tveganje za razvoj alergij in lahko poslabša simptome – zlasti pri občutljivih podskupinah. Študije kažejo tudi na povečano tveganje za različne vrste raka pri ljudeh, ki so dlje časa izpostavljeni višjim stopnjam onesnaženosti zraka, povezane s prometom. Zlasti dolgotrajna poklicna izpostavljenost poklicnih voznikov in železniških delavcev povečuje pojavnost pljučnega raka (in umrljivost zaradi njega). Poleg tega dokazi kažejo na škodljive učinke na nosečnost, saj naj bi bili plodovi zelo dovzetni za različne strupene snovi, ki so prisotne v onesnaženem zraku, povezanem s prometom.

Le nekaj študij analizira učinke posebnih ukrepov na zdravje, še manj pa se jih osredotoča na onesnaženost zraka, povezanih s prometom. Te študije kažejo, da lahko manjša onesnaženost zraka neposredno zmanjša akutne napade astme pri otrocih. Dolgoročno zmanjšanje onesnaženosti zraka je povezano z zmanjšanjem bronhialne hiperreaktivnosti, povprečnega letnega trenda umrljivosti zaradi vseh vzrokov ter bolezni dihal, srca in ožilja. Zdi se, da takšno zmanjšanje onesnaženosti zraka prispeva k podaljšanju pričakovane življenjske dobe, zato bi bilo zelo dobro, da bi se na tem področju začelo delati že danes – za lepšo in čistejšo ter bolj zdravo prihodnost.